Šport, ki je obnorel finske najstnice. Bo tudi naše?

Če se spomnim svojega poznega otroštva, je bilo poleg “ravbarjev in žandarjev”, redno na sporedu tudi “igranje konja”. Igra je bila čisto enostavna. Naredili smo se, da smo konji, poskakovali in prhali naokoli, galopirali po igrišču pred blokom in si predstavljali, da smo Secretariati, Bliski, Kingi in še kakšna bolj nobel konjska imena smo si nadeli.

Ne spomnim se, da bi starši kaj posebej komentirali to našo konjsko igro. Verjetno so si mislili svoje in na skrivaj držali pesti, da bo “konjska faza” minila. No, mene je, mojega brata pa ne.

Toliko in toliko let kasneje – točno koliko raje ne povem, ker lahko še mene malo kap zadane – je ta otroška igra na Finskem prerastla v nadvse moderen šport.

Hobby horsing je obnorel okoli 10.000 deklet

Na tisoče in tisoče najstnic se je lotilo t.i. “hobby horsinga” oziroma tekmovanj z lesenimi konjički. Če se vam sliši smešno, potem naj povem, da je v resnici res malo smešno.

Dekleta si same naredijo lesene konjičke. Ja, tiste prave lesene konjičke, ki smo jih imeli kot otroci. S štilom od metle namesto telesa, s plišasto glavo in volno namesto grive in plišasto glavo.

Potem te svoje konjske junake vržejo v prtljažnik in se odpeljejo na trening ali tekmo, kjer izredno resno tekmujejo v dresurnih in umetniških likih ali pa preskakujejo ovire.

Kot lahko vidite v videu, ni preskakovanje ovir prav nič simpl. Mislim, da bi se morala pri svojih letih pošteno potruditi, da bi jih tako elegantno preskočila kot punce na Finskem. Vi pa verjetno tudi 🙂

 

Novega športa ne zavračajo ali podcenjujejo niti na finski konjeniški zvezi, ki je najvišji konjeniški organ na Finskem. Ravno nasprotno, zelo intenzivno ga podpirajo, saj menijo, da je šport sam po sebi krasen. Hkrati pa tudi otrokom, ki sicer nimajo možnosti za jahanje, nudi vpogled v konjeniško življenje.

Pa da ne boste mislili, da so leseni konjički, ki jih dekleta uporabljajo pri hobby horsingu »kr neki«. Večinoma so izdelani ročno, vsi imajo svoja imena in pasme, stanejo pa okoli 180 EUR.

No, še vedno so precej cenejši kot pravi konji ali pa recimo kakšen izmed pametnih telefonov, v katere sicer buljijo otroci.

Če dobro pogledava, je tale hobby horsing, kakor se sliši hecno in nenavadno, čisto fina reč.

Morda sploh ne bi bilo slabo, če bi se tudi slovenski najstniki “navlekli” na hobby horsing. Človek se ob tem pošteno razgiba in upeha, je neizmerno cenejši je kot pravo konjeništvo, hkrati pa mulce zvleče od telefonskih in računalniških ekranov.

Sicer vsem, ki se bodo lotili tekmovanj z lesenimi konjički, po malem grozi nevarnost, da se bodo nekoč lotili pravega konjeništva, ampak za to je še čas.

 

Te zanima, kako je videti hobby horsing v resnici? Potem pridi na delavnico, na kateri bomo imeli čisto zaresno tekmo na poligonu z lesenimi konjički. Urša jih že dela 🙂 Vse o delavnici najdeš tukaj.

 

Fotke: www.mashable.com, columbian.com