Kako se varno gibamo okoli konj, kako se vedemo, ko smo pri konjih in zakaj je temu tako.

Konji so velike živali, imajo dolge noge, močne mišice in običajno tudi podkve na vseh nogah. Če vzamemo, da ima povprečen konj okoli 400 do 500 kilogramov, potem lahko rečemo, da na eni nogi nosi približno 100 do 125 kg teže. In če ponesreči stopi na tvojo nogo, si lahko predstavljaš, da je to en velik »AUA«.

Tudi poniji, čeprav so majhni, še vedno tehtajo okoli 200 kilogramov in na eni nogi nosijo približno 50 kilogramov. In če se pod kopitom slučajno znajde otroška nogica, je to prav tako boleče ali pa še bolj.

Ker so veliki, so konji tudi zelo močni, precej močnejši od nas, ljudi. Že z majhnim gibom glave nam lahko konj povzroči pošteno buško.

Pri vsem tem pa je potrebno razumeti in se zavedati, da večina dobro vzgojenih konj tega ne počne nalašč, sploh pa ne zato, da bi nam povzročali bolečino, ampak počnejo le tisto, kar konji sicer počnejo: se prestopajo z noge na nogo, odganjajo muhe iz oči, gledajo naokoli in spremljajo, kaj se dogaja v njihovi bližini, se popraskajo in podobno.

Zato je pomembno vedeti, na kaj je potrebno biti pri konjih pozoren, na kaj moramo paziti, ko se gibljemo okoli konj in zakaj je temu tako.

#1 V bližini konj nikoli ne kričimo. Konji zelo dobro slišijo na vse strani, zato lahko z njimi govorimo mirno in s čisto normalnim glasom. Ko se pogovarjamo z njimi, konji poslušajo ton in melodijo našega glasu, besed pa ne razumejo.

Če v bližini konj kričimo, se lahko ob glasnih zvokih vznemirijo ali celo ustrašijo, posledica tega pa je, da postanejo nemirni, lahko skočijo ali skušajo pobegniti.  Še najbolje je, da se med druženjem s konjem z njim pogovarjaš in mu kaj lepega pripoveduješ.

#2 Ob konjih se vedno gibljemo počasi in mirno. Ko smo pri konju, ne mahamo z rokami, ne skačemo sem in tja in nikamor ne hitimo.

Konj bo namreč iz skakanja in mahanja z rokami morda razumel, da je kaj narobe in se bo vznemiril tudi sam. S tem, ko se okoli njega gibljemo mirno in počasi, bo vedel, da ni vzroka za zaskrbljenost in da je vse v redu. Pravzaprav je ravno to ena izmed lekcij, ki nas jo nenehno učijo konji, kako biti potrpežljiv, miren in kako si vzeti dovolj časa, brez hitenja in naglice.

#3 Konju se nikoli ne približamo od zadaj, ne da bi ga prej opozorili. Konji imajo namreč neposredno za seboj (recimo pol metra od repa), tako imenovano slepo pego, to pomeni, da tam ne vidijo ničesar.

In če nas konj ne vidi, ne ve, kdo smo in lahko misli, da mu grozi nevarnost. In kaj stori konj, ko misli, da mu grozi nevarnost od zadaj? Brcne, natanko tako. To ni hudobija, ampak le konjev naravni odziv.

Zatorej konja vedno opozorimo, da se mu bližamo. Lahko ga pokličemo po imenu, lahko mu rečemo »živjo« in mu damo na ta način vedeti, da prihajamo v bližino. Še bolje pa je, da se mu približamo s sprednje strani, najbolje pri glavi, kjer nas lahko vidi.

#4 Ko se gibljemo okoli konja, vedno pazimo na noge. Svoje in konjeve. Konji se namreč pogosto prestopajo, bodisi prenašajo težo z ene noge na drugo, se premikajo naprej in nazaj, spremljajo okolico in podobno.

Če smo neprevidni in se naša noga znajde preblizu konjeve, se lahko v naslednjem trenutku prestopi tako, da nam stopi na nogo. In to zelo boli. Konj pa pri tem sploh ne ve, da nam s tem povzroča bolečino.

Zato moramo imeti ob konjih vedno paziti na to, da so naše noge v varni oddaljenosti od konjevih, da spremljamo konjevo gibanje in prestopanje ter da imamo vedno močno in zaprto obutev. Bognedaj okoli konja hoditi v lahkih poletnih natikačih, pa če je še tako vroče.

#5 Vedno pazimo na prste, še posebej ko konju dajemo korenček ali jabolka. Ko nam jedo iz roke, konji pravzaprav ne vidijo priboljška, ki ga imamo na dlani, ampak ga zgolj »otipajo« z gobcem, zato včasih ne vedo, kaj je korenček in kaj naš prst.

Ker imajo konji velike in močne zobe, nas lahko pošteno ugriznejo. Kot smo rekli že zgoraj, tega ne počnejo iz hudobije, ampak ker se preprosto zmotijo. Zato priboljške vedno dajemo z široko razprto dlanjo, prsti morajo biti stisnjeni skupaj, palec pa malce nagnemo navzdol, da ga konj ne bi ponesreči zgrabil z ustnicami.

In še nekaj, kar ni toliko povezano z varnostjo, ampak bolj s konji na splošno. Konje moramo spoštovati in si zaslužiti njihovo zaupanje.  Spoštovati jih moramo že zaradi tega, ker so čudovita in živa bitja, spoštovati pa moramo tudi njihovo naravo in vedenje pa tudi vse tisto, kar nam povedo. In povedo nam vse, le mi se moramo naučiti razumeti njihov jezik.

Bi konje in jahanje radi spoznali od blizu? Potem kliknite SEM in preberite več o jahanju za otroke.