Prijatelj me je nekoč vprašal: »Zakaj porabiš toliko denarja, da tvoj otrok jaha?«

Ne da bi posebej pomislil, sem mu odgovoril: »Dragi moj prijatelj, če ti povem po pravici, me osebno konji niti najmanj ne zanimajo. In nikakor ne trošim denarja zato, da moj otrok jaha. Trošim ga za vse kaj drugega. Naj ti razložim.«

Če torej ne plačujem jahanja, kaj pa potem plačujem?

– plačujem za vse tiste trenutke, ko bo moj otrok utrujen in bo hotel odnehati, vendar NE BO

– plačujem za tiste dneve, ko bo prišel iz šole in bo že precej utrujen… pa bo kljub temu odšel v hlev

– plačujem zato, ker se bo pri konjih navadil discipline in reda

– plačujem zato, da se bo navadil skrbeti zase in za svoje telo

– plačujem zato, da se bo navadil dela in sodelovanja z drugimi in da bo postal dober in zanesljiv član ekipe

– plačujem zato, da se bo navadil sprejeti poraze in razočaranje, ko ne bo dosegel željenega uspeha in da se bo navadil trdo delati in vztrajati

 

– plačujem zato, da se bo navadil sam uresničevati svoje cilje

– plačujem zato, da se bo navadil, da so potrebne ure in ure vaje in zagrizenega dela, da bo postal dober ali celo najboljši

– plačujem zato, da mu dam priložnost ustvariti prijateljstva, ki bodo trajala vse življenje;

– plačujem zato, da je moj otrok zunaj, na svežem zraku, ne pa doma za računalnikom

Lahko bi še našteval, kaj vse plačujem z jahanjem, ampak ne bom. Otroku torej ne plačujem, da »zgolj« jaha, plačujem za njegov razvoj in vse priložnosti, ki jih jahanje in druženje s konji ponujata. S tem namreč lahko razvije vrednote, ki mu bodo pomagale vse življenje in za priložnost, da ceni druga življenja.

Po mojem je to najboljša možna investicija.

Povzeto po »Societa’ ippica del Bardigiano« (Jahalni klub Bardigiano), priredba Konjeniški klub Grič 

prvi stik s konji lahko otroci doživijo tudi na praznovanju rojstnega dneva. Klikni in poglej programe.